Hvaležna za priložnost, da sem lahko prvič stala tam, kamor sem včasih le radovedno pogledovala.
Povsem možno, da danes mladi ne berejo več toliko, kot smo brali včasih - a vendar bralci dokazujejo, da se pristne zgodbe še vedno dotaknejo src. Da je med vso naglico sveta še vedno prostor za trenutek, ko se nekdo ustavi, odpre knjigo in v njej poišče del sebe.
Hvaležna sem za vsak nasmeh in za vsak pogovor, ki me je ponovno spomnil, kakšen privilegij je LJUBITI.
Ta sejem mi je dal več kot priložnost – dal mi je občutek, da pripadam. In obljubim: to je šele začetek ❤️