P. Dolenc

Nisi sam. In nisi nepomemben. Daleč od tega. Tvoje življenje šteje. Tvoj smisel za humor je nalezljiv. Morda se ti zdi, da si ga izgubil nekje med neizživetimi objemi in neizrečenimi besedami, a to še ne pomeni, da si izgubil sebe. Veš, včasih smo tako osredotočeni v eno točko v času, v eno misel, v eno prepričanje – da spregledamo blagoslov, ki ga predstavljamo drugim. Mimoidočim. Kolegom. Prijateljem. Sosedom. Svojemu hišnemu ljubljenčku. Če ne bi imel iskre, ne bi bil tu.

Bralec, lepo pozdravljen. Letos sem imela priložnost biti del 41. slovenskega knjižnega sejma ne le kot bralka (v tej vlogi sem ga obiskala v soboto ter nakupila toliko knjig, da bom morala verjetno nadgraditi svojo knjižno omaro), temveč kot umetnica, pisateljica, avtorica romana Med vsemi njunimi svetovi . Stala sem na mestu, kamor sem včasih zgolj pogledovala. Z bralci sem navezala pristen, topel stik in zaplavala v pogovore, ki so balzam za mojo čutečo dušo. Namreč kaj j

Prav lepo prijetno pozdravljen, dragi Bralec in dobrodošel v svetu zgodb, ki nas polnijo od znotraj! Samo še nekaj dni nas loči do najbolj čarobnega in vesela meseca v letu, pa vendar je za mnoge tovrstni čas prej naporen kot sproščujoč. Ob toliko obveznostih hitro pozabimo nase. Čeprav se premikamo naprej, ne čutimo zares poti pod sabo. Naša pozornost je zahtevana s strani toliko različnih segmentov, da naglica na koncu žal postane nekaj povsem običajnega. Pozabimo na umirj

Dragi Bralec, danes sem bila priča sinhroniciteti, ki mi bo za vselej ostala v spominu. Ravno sem se posvečala urejanju romana, ko sem od prijateljice v sporočilu prejela povezavo do prostovoljnega, dobrodelnega pisanja pisem starejšim : " Tole ti prepošljem, če te slučajno zanima, ker rada pišeš. " In seveda je moja duša ponovno začela poplesovati po sobi, se zahvaljevati Vesolju in vsem silam, ki v moje življenje privabljajo vse te ustvarjalne navdihe ter me vzpodbujajo,

Dragi Bralec, ker je svet v preteklosti večkrat razočaral (in s tem ljudje v njem), sem do raznoraznih dogodkov ter druženj začela postopati previdno. Tako kot Stela v romanu Med vsemi njunimi svetovi , tudi jaz ob vstopu v prostor najprej opazujem – od predmetov, ki o udeležencih vedno povedo več kot mislijo, do energije, s katero se gibljejo po prostoru. In šele ko se prepričam, da je varno, se moje telo sprosti. Včeraj je založba 5KA organizirala prednovoletni dogodek

Pozdravljen, Bralec. Čeprav me je ideja za naslov romana Med vsemi njunimi svetovi od znotraj objela šele proti koncu pisanja zgodbe, pa sem naslovnico zelo jasno videla že od samega začetka. Sicer niti takšna, kakršno sem prvotno imela v glavi – a je veliko, veliko boljša. Sprva sem globino, ki se je dotikam v romanu, želela izpostaviti s črnim ozadjem in belim mostom, ki vodi od enega junaka do drugega – a je nežnost, prelita v zgodbo, zahtevala drugačen razplet. Prizna

Cenjeni Bralec, prav lepo te ponovno pozdravljam na enem meni dražjih zapisov. Sicer sem po naravi bolj jutranja kot nočna ptica, vendar danes nikakor ne morem umiriti uma. Po službi sem najprej naredila trening za moč (gibam se skoraj tako rada kot pišem), nato pa sem do poznih ur brala ter urejala svoj najnovejši roman. Ker mi torej glava dela sto na uro, sem se njeno energijo odločila izkoristiti in s teboj deliti najbolj priljubljene citate iz psihološko ljubezenske pri

En jesenski pozdrav, dragi Bralec. Si lahko misliš, da sem včasih sovražila jesen? Pravzaprav sem bila proti vsemu, kar ni bilo preplavljeno z žgočim soncem vročih mesecev. Delno zato, ker sem bila otrok poletja, delno pa zaradi svoje odločene nepripravljenosti sprejeti mraz. Toda človek se spremeni. Zraste. Izkušnje, ki jih doživi na poti, ga prisilijo v razcvet – ali pa njemu nasproten propad. Pravzaprav sem nekaj ljubečih besed o spremembi napisala ravno znotraj romana,

Cenjeni Bralec, kot mala punčka nikoli nisem imela ne vem kako zelo velikih sanj. V obdobju, ko sta bila starša še skupaj, mi ni manjkalo absolutno nič. Po njuni ločitvi pa je nek del mene počil – in se razlil na mestih, ki si še dolgo niso opomogla. Ko so me torej vprašali, kaj želim postati, ko odrastem, nisem znala oblikovati končnega odgovora. Nekaj časa mi je bila všeč ideja zdravnice, ki bi pomagala bolnim. Nekaj časa sem bila navdušena celo nad vlogo pravnice, ki bi

En prisrčen pozdrav, dragi Bralec. O knjigi Med vsemi njunimi svetovi zelo rada pišem (in govorim), ker je ne smatram za tipično poletno branje, ampak za popotovanje, ki odstira pogled vsemu, kar mora biti videno, zaznano, (za)čuteno. Nismo bili rojeni v ta svet, da bi delovali v načinu avtopilota, ampak da vzamemo življenje v svoje roke ter iz njega napravimo umetnino. Nismo prišli sem, da bi sledili množici in se skrivali pod narekom strahu, temveč da si upamo izstopiti,

Lepo pozdravljen, Bralec. Če nas zima umiri in osredini, nam poletje požene kri po žilah. Nagovarja nas k večji aktivnosti, pri tem pa nas vztrajno (in upravičeno) prepričuje, da je mogoče prav vse. Sama obožujem poletje. Je pa res, da se po nekaj s soncem obremenjenih mesecih razveselim tudi jeseni in njenega dežja. Saj veš, ravnovesje. Pa vendar; ker je poletje še vedno tu in ker naša duša pogosto hrepeni po tem, da jo različne zgodbe odpeljejo drugam – v tople noči in t

Bralec, lepo pozdravljen. Nobena skrivnost ni, da sem svoj prvi blog začela pisati že več kot deset let nazaj. V bistvu sem se s pisanjem prvič srečala že v osnovni šoli – pa ne govorim o spisih pri urah slovenskega jezika (ki sem jih mimogrede oboževala) – ampak o zapisih v obliki dnevnika. Sprva se mi je zdelo zanimivo, da pišem o tem, kaj se mi je čez dan dogajalo – kaj sem se igrala s prijateljicami in koliko domače naloge sem imela (vem, fuj). Proti koncu osnovne šole j

Dragi Bralec, Ob izdaji prvenca v založbi 5KA sem bila deležna tudi časti nastopiti v oddaji S KNJIGO , ki jo vodi srčna Petra Škarja . Priznam, kamere so bile zame nekaj povsem novega in do trenutka, ko se je oddaja predvajala po televiziji, nisem vedela, kaj pričakovati. Se bo videla moja nič kaj damska drža ali bom od pasu navzdol odrezana? Kajti roko na srce, bliže sem nerodnosti kot dovršenosti v smislu telesne drže in pozicij, ki naj bi jih zavzemala. Spraševala sem s

Pozdravljen, Bralec. Priznam, da sem bila zadnji mesec zaradi vsega, kar mi je življenje velikodušno prineslo na pot, precej odsotna. Glavo sem imela nad oblaki, obveznosti pa so zahtevale vso pozornost na sebi. Bilo je težko. Izjemno pestro. Tako fizično kot mentalno sem bila že povsem izmučena. A je bilo vredno. Kajti darilo je odvreči stare zapise, sleči premalo obleko ter začeti pisati ter ustvarjati povsem novo knjigo Življenja in ne le novega poglavja v njem. Tako kot

Pozdravljen, Bralec, Ker je ta prostor posvečen vsemu, kar vznikne iz besed, in ker je danes moj dan – dan, poln pomena in občutkov – sem se s teboj odločila deliti svojo ljubezen do pisem. S takratno najboljšo prijateljico sva si jih začeli pisati in naslavljati že v osnovni šoli. Nad to izmenjavo čutnosti sva bili tako navdušeni, da sva si kupili celo vosek in žig, s katerim sva kuverto na staromoden način zapečatili. K pismom sem se kot nepoboljšljivi romantik zatekala n

Pozdravljen, Bralec. Raziskava je že leta 1999 pokazala, da 80 % odraslih pravi, da ima v sebi knjigo, ki si jo nekega dne želi napisati - in do danes se ta delež ni dosti spremenil. Toda le 15 % nas dejansko odpre prazen dokument in napiše prvo stran. Do polovice se jih prebije 6 % , žal pa 97 % vseh začetih rokopisov nikoli ni dokončanih . Si predstavljaš, koliko zgodb bi imel na dlani ta svet, če bi človek le vztrajal? Kot pisateljica se zavedam trenutkov, ko prsti pre

Pozdravljen, Bralec, kljub temu da sem po duši pisatelj globokih, čutnih tem, mi pisanje bloga ni tuje. V srednji šoli sem krajše pripovedi pisala za enega od najstniških portalov, nato sem ustvarila spletno mesto za zapise, ki so obiskali sleherni temni kotiček moje osebnosti, temu pa je sledilo še nekaj popravkov in blog strani, ki so mi v ključnih trenutkih predstavljale nujno potrebni ventil. Kajti ko pišem, lažje razmišljam. Gre za občutek, ki ni iz tega sveta. Ko pišem