Dan branja - ker v hrupnem svetu potrebujemo več zgodb, ki nas spomnijo, kdo smo

Cenjeni Bralec,

Hvala, ker si. Hvala, ker preko branja in potovanj v različne svetove poglabljaš svojo empatijo ter s tem naš svet delaš še malce lepši.

Včasih kdo utegne pomisliti, da je branje pobeg. Toda tudi kovanec ima dve plati. Iz tega vidika je lahko pobeg čisto vsaka stvar. Predolgo spanje. Tisti kozarec pelinkovca ob novi zmagi. Šport. Celo pisanje. Vendar sem skozi leta in izkušnje postala optimist. Nekdo na vikend dlje pospi, ker se mu med tednom ni uspelo spočiti. Tisti kozarec pelinkovca spije z užitkom, ker proslavlja svoj uspeh in pot, ki ga je privedla do njega. Trenira, ker skrbi za zdravje svojega telesa. Piše pa, ker ga vsaka zapisana beseda vrača nazaj k sebi.

Zato je tudi branje vrnitev. Zgodbe so si lahko še tako različne – vedno v njih najdemo delček sebe. Najdemo besede, ki jih dolgo nismo znali izreči. Občutke, ki smo jih predolgo potiskali na stran. In tako sredi nečesa, kar nas premakne, gane, vzpodbudi in osreči, najdemo sebe.

Zame branje nikoli ni bilo samo nekaj za zraven. Vedno sem iskala več, čutila več, se na eni strani predajala literaturi, ki me je bogatila z znanjem, pa spet na drugi iskala zgodbe, ki so me uničile. Drame, psihološke in čustvene pripovedi, po katerih sem od lepote jokala še nekaj dni. Lahko rečem, da je zame branje zavetje. Topla skodelica kave, vonj po knjigi in trenutek popolne radosti.

In pisanje? Pisanje je način, na katerega to zavetje podarim naprej. Zato te na današnji dan branja vabim, da tudi ti v roke vzameš knjigo. Ne rabi biti moja, kje pa. Izberi tisto, ki te pokliče (ker nas zgodbe vedno pokličejo z namenom). Najdi udoben prostor, pripravi si svojo najljubšo pijačo in se posladkaj z besedami, ki so čakale nate.

Ker v svetu, ki se še kar ne želi otresti hrupa in pritiska potrebujemo več zgodb, ki nas spomnijo, kdo smo.

Z ljubeznijo, Petra