Cenjeni Bralec, čim sem kot otrok morala enemu od staršev zaupati nekaj občutljivega – nekaj, kar me je v veliki meri razgalilo, – sem glas veliko lažje našla preko pisane besede. Zakaj? Ker pisanje aktivira povsem drug del možganov kot govor. Ker ne vem, koliko ti je nevroznanost blizu (jaz jo že vse od študija psihoterapije na Sigmundu Freudu naravnost obožujem - in ne, zaradi takratnih karantenskih okoliščin študija nisem končala), bom vse skupaj razložila čim bolj enost

Dragi Bralec, iz nekega razloga sem že od malega navdušena nad pismi. Nad pečati. Nad različnostjo pisav in nad potrpežljivostjo papirja. Včasih mi navkljub blagoslovom, ki nam jih nudi sodobna tehnologija, postane žal, da se nisem rodila v času, ko telefonov še ni bilo. V času, ko si svoji ljubezni ali prijatelju napisal pismo, nato pa več tednov čakal na odgovor. Po mojem mnenju je v tem čakanju nekaj izjemno romantičnega - in pa seveda v besedah, ki niso bile na papir izl

Cenjeni Bralec, Kako čudovit dan ja obsijalo današnje sonce! Torek, tretji marec in s tem svetovni dan pisateljev ! Priznam, da do pred kratkim sploh nisem poznala dneva, ki je bil leta 1986 razglašen z namenom poudarjanja pomena pisateljev ter našega dela. Vendar današnji dan označuje še veliko več. Moč besede. Svobodo izražanja. Ustvarjalnost – in seveda literarno kulturo , ki že tisočletja tke mostove med nami; med našimi svetovi in resnicami, ki jih preko notranjega

Leto dni nazaj, natančneje 22. Februarja 2025, mi je Petra Škarja odgovorila na mail z naslovom Izdaja romana Med vsemi njunimi svetovi pri založbi 5KA - in moja pot se je začela.

Najsi je še tako bolelo, je bilo resnično. Iluzija je lažje prebavljiva, a izbiram pogum - in zatorej resnico. Že res, da ni vedno rožnata in da pogosto boli – a je vseeno resnična. Resnično pa osvobaja.

Cenjeni Bralec, Dnevi prvega meseca v letu 2026 se počasi iztekajo, jaz pa si mislim: kaj niso konci čudoviti? Vedno obljubljajo nove začetke, nove priložnosti in izkušnje, za katere smo bili ustvarjeni. Kot sem zapisala v romanu Med vsemi njunimi svetovi : Se je bila sploh sposobna brzdati? V srcu je nenazadnje le bila divji otrok. Divja ženska. Nekdo, ki se je odločil, da bo ljubil, četudi bo ljubezen njegov konec. A jo je iz nekega razloga vedno vračala na začetek. Opo

Dragi Bralec, čeprav zaradi službenih obveznosti letos po dolgem času nisem čutila prazničnega vzdušja, sem v zadnjih dveh tednih Decembra vse nadoknadila. Po tem, ko se um sprosti in ko se duša umiri, človek stvari vidi čisto drugače . Jasneje in bolj intenzivno. Kot bi nehali živeti skozi zunanja pričakovanja in končno prisluhnili srcu. Močno verjamem, da nam je že od samega začetka namenjeno več. Manj stresa in več užitka. Manj načrtovanja in več proslavljanja. Manj graj

Cenjeni Bralec, Že nekaj let si ob vsakem prehodu v novo leto ponavljam mantro: » To bo najboljše leto doslej! « In vsako leto je boljše. Bolj polno. Več je mene v njem. Mojega srca. Moje strasti. In bolj kot se ji predajam, srečnejša sem. Zato VEM, da bo leto 2026 zame eno najpomembnejših do zdaj. In da, absolutno sem več kot pripravljena. Tektonski premiki? Tu sem. Najostrejši vrhovi gora? Povzpela se bom na vas. Kajti to je moje leto. Vseeno pa sem hvaležna tudi za vsa

Bralec, lepo pozdravljen. Letos sem imela priložnost biti del 41. slovenskega knjižnega sejma ne le kot bralka (v tej vlogi sem ga obiskala v soboto ter nakupila toliko knjig, da bom morala verjetno nadgraditi svojo knjižno omaro), temveč kot umetnica, pisateljica, avtorica romana Med vsemi njunimi svetovi . Stala sem na mestu, kamor sem včasih zgolj pogledovala. Z bralci sem navezala pristen, topel stik in zaplavala v pogovore, ki so balzam za mojo čutečo dušo. Namreč kaj j

Prav lepo prijetno pozdravljen, dragi Bralec in dobrodošel v svetu zgodb, ki nas polnijo od znotraj! Samo še nekaj dni nas loči do najbolj čarobnega in vesela meseca v letu, pa vendar je za mnoge tovrstni čas prej naporen kot sproščujoč. Ob toliko obveznostih hitro pozabimo nase. Čeprav se premikamo naprej, ne čutimo zares poti pod sabo. Naša pozornost je zahtevana s strani toliko različnih segmentov, da naglica na koncu žal postane nekaj povsem običajnega. Pozabimo na umirj

Dragi Bralec, danes sem bila priča sinhroniciteti, ki mi bo za vselej ostala v spominu. Ravno sem se posvečala urejanju romana, ko sem od prijateljice v sporočilu prejela povezavo do prostovoljnega, dobrodelnega pisanja pisem starejšim : " Tole ti prepošljem, če te slučajno zanima, ker rada pišeš. " In seveda je moja duša ponovno začela poplesovati po sobi, se zahvaljevati Vesolju in vsem silam, ki v moje življenje privabljajo vse te ustvarjalne navdihe ter me vzpodbujajo,

Pozdravljen, Bralec, kljub temu da sem po duši pisatelj globokih, čutnih tem, mi pisanje bloga ni tuje. V srednji šoli sem krajše pripovedi pisala za enega od najstniških portalov, nato sem ustvarila spletno mesto za zapise, ki so obiskali sleherni temni kotiček moje osebnosti, temu pa je sledilo še nekaj popravkov in blog strani, ki so mi v ključnih trenutkih predstavljale nujno potrebni ventil. Kajti ko pišem, lažje razmišljam. Gre za občutek, ki ni iz tega sveta. Ko pišem