Raje je prehitro odšla, kot predolgo ostala. Veliko varneje je imeti stvari pod nadzorom in sam iz zgodbe izsiliti konec, kot se ji prepustiti in upati, da bo tokrat uspela. Tako kot jaz, je tudi Stela verjela, da se z zaprtim srcem ne bo več razletela. Pa vendar je bila na koncu proti ljubezni povsem nemočna – in prav je tako.

Leto dni nazaj, natančneje 22. Februarja 2025, mi je Petra Škarja odgovorila na mail z naslovom Izdaja romana Med vsemi njunimi svetovi pri založbi 5KA - in moja pot se je začela.

Cenjeni Bralec, danes si dovolim biti malce jokava (v pozitivnem smislu). Namreč tako zelo sem ganjena … Hvaležna sem vsakemu, ki začuti klic moje resnice, mojih besed in mojih zgodb. Že samo zavedanje, da ste tam, berete in se skozi poglavja sprehajate po kotičkih moje duše, me vsakič znova navdaja s hvaležnostjo. Celo goro nje, v bistvu. Vaši komentarji in povratne informacije na moj prvenec me vedno znova posrkajo v enega izmed mavričnih svetov. Ker zame to niso samo bes

Cenjeni Bralec, Dnevi prvega meseca v letu 2026 se počasi iztekajo, jaz pa si mislim: kaj niso konci čudoviti? Vedno obljubljajo nove začetke, nove priložnosti in izkušnje, za katere smo bili ustvarjeni. Kot sem zapisala v romanu Med vsemi njunimi svetovi : Se je bila sploh sposobna brzdati? V srcu je nenazadnje le bila divji otrok. Divja ženska. Nekdo, ki se je odločil, da bo ljubil, četudi bo ljubezen njegov konec. A jo je iz nekega razloga vedno vračala na začetek. Opo

V vsakem od nas obstajajo svetovi, ki jih poskušamo poravnati z drugimi; se jih dotakniti in povezati. Toda vsakemu svetu vlada ego z drugačnimi strahovi. Pozabili smo namreč, da je Ljubezen edina resnica, ki se ji je vredno zavezati.

Nisi sam. In nisi nepomemben. Daleč od tega. Tvoje življenje šteje. Tvoj smisel za humor je nalezljiv. Morda se ti zdi, da si ga izgubil nekje med neizživetimi objemi in neizrečenimi besedami, a to še ne pomeni, da si izgubil sebe. Veš, včasih smo tako osredotočeni v eno točko v času, v eno misel, v eno prepričanje – da spregledamo blagoslov, ki ga predstavljamo drugim. Mimoidočim. Kolegom. Prijateljem. Sosedom. Svojemu hišnemu ljubljenčku. Če ne bi imel iskre, ne bi bil tu.

Bralec, lepo pozdravljen. Letos sem imela priložnost biti del 41. slovenskega knjižnega sejma ne le kot bralka (v tej vlogi sem ga obiskala v soboto ter nakupila toliko knjig, da bom morala verjetno nadgraditi svojo knjižno omaro), temveč kot umetnica, pisateljica, avtorica romana Med vsemi njunimi svetovi . Stala sem na mestu, kamor sem včasih zgolj pogledovala. Z bralci sem navezala pristen, topel stik in zaplavala v pogovore, ki so balzam za mojo čutečo dušo. Namreč kaj j

Cenjeni Bralec, prav lepo te ponovno pozdravljam na enem meni dražjih zapisov. Sicer sem po naravi bolj jutranja kot nočna ptica, vendar danes nikakor ne morem umiriti uma. Po službi sem najprej naredila trening za moč (gibam se skoraj tako rada kot pišem), nato pa sem do poznih ur brala ter urejala svoj najnovejši roman. Ker mi torej glava dela sto na uro, sem se njeno energijo odločila izkoristiti in s teboj deliti najbolj priljubljene citate iz psihološko ljubezenske pri

En jesenski pozdrav, dragi Bralec. Si lahko misliš, da sem včasih sovražila jesen? Pravzaprav sem bila proti vsemu, kar ni bilo preplavljeno z žgočim soncem vročih mesecev. Delno zato, ker sem bila otrok poletja, delno pa zaradi svoje odločene nepripravljenosti sprejeti mraz. Toda človek se spremeni. Zraste. Izkušnje, ki jih doživi na poti, ga prisilijo v razcvet – ali pa njemu nasproten propad. Pravzaprav sem nekaj ljubečih besed o spremembi napisala ravno znotraj romana,

Lepo pozdravljen, Bralec. Če nas zima umiri in osredini, nam poletje požene kri po žilah. Nagovarja nas k večji aktivnosti, pri tem pa nas vztrajno (in upravičeno) prepričuje, da je mogoče prav vse. Sama obožujem poletje. Je pa res, da se po nekaj s soncem obremenjenih mesecih razveselim tudi jeseni in njenega dežja. Saj veš, ravnovesje. Pa vendar; ker je poletje še vedno tu in ker naša duša pogosto hrepeni po tem, da jo različne zgodbe odpeljejo drugam – v tople noči in t

Pozdravljen, Bralec. Raziskava je že leta 1999 pokazala, da 80 % odraslih pravi, da ima v sebi knjigo, ki si jo nekega dne želi napisati - in do danes se ta delež ni dosti spremenil. Toda le 15 % nas dejansko odpre prazen dokument in napiše prvo stran. Do polovice se jih prebije 6 % , žal pa 97 % vseh začetih rokopisov nikoli ni dokončanih . Si predstavljaš, koliko zgodb bi imel na dlani ta svet, če bi človek le vztrajal? Kot pisateljica se zavedam trenutkov, ko prsti pre