Naj leto 2026 postane pot srca

Cenjeni Bralec,

Že nekaj let si ob vsakem prehodu v novo leto ponavljam mantro: »To bo najboljše leto doslej!« In vsako leto je boljše. Bolj polno. Več je mene v njem. Mojega srca. Moje strasti. In bolj kot se ji predajam, srečnejša sem. Zato VEM, da bo leto 2026 zame eno najpomembnejših do zdaj. In da, absolutno sem več kot pripravljena. Tektonski premiki? Tu sem. Najostrejši vrhovi gora? Povzpela se bom na vas. Kajti to je moje leto.

Vseeno pa sem hvaležna tudi za vsa pretekla. 2025 je bilo sploh sila spektakularno. Izdala sem vendar svojo prvo knjigo! Je sploh lahko še boljše? Dotaknila sem se sanj, jih okusila, zaupala, da lahko izpustim strah pred razgaljenostjo ter se podala na novo pot. Rada ji rečem pot srca. Pot dušnega hrepenenja. Pot vsega, kar sem in kar še lahko postanem. Zato hvala tudi tebi, ki me bereš. Hvala, da čutiš. In hvala, ker vztrajaš.

Vem, da pridejo izzivi, ki nas povsem zabijejo v tla. Vem tudi, da včasih sanje postanejo realnost šele, ko smo skozi ponavljajoče se plime in oseke primorani dokazati svojo vero vanje. Nič ne pride čez noč. Zato sem tudi jaz pripravljena graditi. Vztrajati. Nadaljevati, kot da je pisanje edina stvar, ki jo želim početi do konca življenja. Kajti je. No, pisati in ljubiti. To dvoje je moje poslanstvo – in temu se ne odrečem nikdar več.

V 2026 imam namen izdati svoj drugi roman, se lotiti pisanja novega (ta bo trilogija – ups! Sem izdala preveč?), nadaljevati z blog vsebinami ter se igrati s posnetki, v katerih sem čedalje bolj sproščena. Priznam, da mi je bilo ob takšnem izpostavljanju precej neprijetno, sploh na začetku. Zaradi izdaje knjige je moj zasebni Instagram profil postal javen, včasih redke, estetske objave pa so postali pogosti posnetki in citati iz romana, ki ga obožujem z vsem, kar diha v meni. Da, Med vsemi njunimi svetovi je resnični blagoslov za nas čuteče duše.

Življenje nam je dano z namenom, da se odkrijemo; kdo smo in česa si želimo – predvsem pa od nas zahteva, da se spoznamo s svojo resnico. Zato je povsem naravno, da se iščemo večino poti. A zna tudi življenje presenetiti. Včasih nas spozna z osebo, katere pot se je morala križati z našo. In morda takrat, v tistih čarobnih trenutkih vzajemne predaje, uspemo najti sebe – če smo le dovolj pogumni.

Odlomek iz romana Med vsemi njunimi svetovi

Od malega ustvarjam, a sem svoje stvaritve običajno raje skrila pred svetom. V preteklosti me je preveč sodil za avtentičnost, ki sem jo zaradi nesprejetosti kaj hitro zavrgla. Toda nikoli več. Raje izgubim druge kot sebe. Kajti zdaj, ko se imam in ko končno vem, kaj hočem ter kako močno lahko delujem, ko se za to odločim … ne bom šla več nazaj.

Zato želim ta ljubeč in vzpodbuden moto letos predati tudi v tvoje roke: Samo še naprej. Zase. Za svoje sanje. Ker sem jih vreden/-na. Ker si zaslužim najboljše. In verjamem, da bo to leto zame daleč najboljše od vseh!

Z ljubeznijo, Petra