Kaj, če bi letos za praznike podprli slovenske pisatelje in svojim bližnjim podarili knjigo?
- Petra Dolenc
- Nov 23
- 3 min read
Prav lepo prijetno pozdravljen, dragi Bralec in dobrodošel v svetu zgodb, ki nas polnijo od znotraj!
Samo še nekaj dni nas loči do najbolj čarobnega in vesela meseca v letu, pa vendar je za mnoge tovrstni čas prej naporen kot sproščujoč. Ob toliko obveznostih hitro pozabimo nase. Čeprav se premikamo naprej, ne čutimo zares poti pod sabo. Naša pozornost je zahtevana s strani toliko različnih segmentov, da naglica na koncu žal postane nekaj povsem običajnega. Pozabimo na umirjene večere in na občutek bližine. Zanemarimo naravno potrebo po počitku in se ženemo naprej. Zato te na tej točki, dragi Bralec, povabim v trenutek, ki si ti ga je dovoljeno vzeti zase – z zgodbo, ki te opomni, kaj je v resnici pomembno.
Verjetno se strinjaš, da so najdragocenejša darila tista, ki se dotaknejo srca; ga pobožajo in se zasidrajo vanj tudi po tem, ko ugasnejo praznične luči. Takšno darilo je na primer roman Med vsemi njunimi svetovi – zgodba, ki zdravi, tudi ko boli. Kajti četudi nekatere ljubezni niso popolne, so še vedno resnične – in to je vredno slaviti.
Zato ti pred letošnjim prazničnim časom toplo izrekam povabilo, da podprimo slovenske ustvarjalce, umetnike in avtorje, ki svoja srca zlivajo v zgodbe, slike, glasbo in besede. Vsi vemo, da umetnine ne nastanejo čez noč; nenazadnje zahtevajo precej poguma in energije, da o času ne govorim. O predanosti, ki je zahtevana od nas, umetniki težko zares govorimo, saj zahteva, da se jo občuti. Človek se ji torej lahko približa na dva načina: bodisi se sam poda v ustvarjalni proces, ali pa umetnika podpre z nakupom njegovega izdelka ter v polnosti začuti lepoto te božanske stvaritve.
Ko se torej odločiš svoje bližnje obdariti z v Sloveniji ustvarjenim izdelkom, ne kupiš le izdelka samega, temveč pomagaš našo kulturo ohranjati živo. S tem pa vsem nam, malim in velikim ustvarjalcem, daješ razlog, da še naprej sanjamo ter ustvarjamo svetove, ki nas povezujejo na toliko različnih ravneh.
Kot knjižni molj svoje drage vedno najraje obdarim s knjigami. V mojih očeh je to nekaj, kar ostane – sploh, ko srcu na prvo stran pustiš izliti rahločutno posvetilo. Ker se bo druga stran na ta način vedno ob pogledu na knjigo spomnila nate; in kaj ni lepšega darila kot takšno, ki ostane?
V Sloveniji imamo kar nekaj dobrih, izjemnih pisateljev – že samo pri založbi 5KA brstimo od zgodb, ki dišijo po življenju, resnici in ljubezni v vseh njenih barvah in odtenkih. Novembra sem na založbinem prednovoletnem srečanju uspela spoznati še lepo število soustvarjalcev. Zato da, tudi pri naši založbi nastajajo knjige, ki jih je vredno imeti na polici – med njimi pa je tudi moja.

Čustveno globoka zgodba o ranjenosti, pogumu in ljubezni, ki zdravi.
Med vsemi njunimi svetovi je popolno, univerzalno darilo, saj junaka zgodbe nosita rane, s katerimi se lahko poistoveti vsak izmed nas. A ne glede na travme ter vreznine, ki jima jih je zadal svet, del njiju še vedno upa. Ni enostavno verjeti, ko si bil tolikokrat ranjen, a rast zahteva prav to. Zgodba zaradi psiholo-škega naboja bralca hitro posrka vase, hkrati pa mu zavedno ali nezavedno postavlja vprašanja, ki utegnejo osmisliti tudi njegove (pretekle) rane. In na ta del sem najbolj ponosna: ker zgodba ne ostaja na površju, temveč se poglablja v občutke, rane in bolečino – to veličastno prijateljico, ki se je morala zgoditi, če smo želeli spoznati svojo resnično moč ter zaživeti verzijo sebe, ki nam je bila vedno obljubljena.
Z ljubeznijo, Petra



Comments