Ko duša zadiha: vtisi s srečanja avtorjev založbe 5KA

Dragi Bralec,

ker je svet v preteklosti večkrat razočaral (in s tem ljudje v njem), sem do raznoraznih dogodkov ter druženj začela postopati previdno. Tako kot Stela v romanu Med vsemi njunimi svetovi, tudi jaz ob vstopu v prostor najprej opazujem – od predmetov, ki o udeležencih vedno povedo več kot mislijo, do energije, s katero se gibljejo po prostoru. In šele ko se prepričam, da je varno, se moje telo sprosti.

Včeraj je založba 5KA organizirala prednovoletni dogodek ter na druženje povabila vse svoje srčne avtorje. Ker sem nekaj ljudi že poznala, nisem bila tako na trnih kot običajno – a četudi bi bila, bi se to trnje hitro sesedlo vase. Energija v prostoru je bila namreč čarobna! Ko se na kup zbere toliko piscev, se celoten prostor začne gibati drugače - kot da čas ne bi več potoval linearno, temveč bi se prelival v idejah, občutkih in besedah. Ko sem se kot avtor prvič pridružila založbi 5KA, si nisem predstavljala, da bom postala del še nečesa večjega – a se je zgodilo prav to. Namreč, le v kateri dimenziji umetniki sveta ne bi predstavili novim razsežnostim?

Po čudoviti predstavitvi, s katero nas je Petra Škarja popeljala na sam začetek ustanovitve založbe, smo si imeli čast ogledati tudi prostore podjetniškega okolja Katapulta. Toliko idej, vzpodbud in iskrene nesebičnosti! V takšni skupnosti duša preprosto zadiha. In vsi ti ljudje … vsak s svojo edinstveno zgodbo, pogledom na svet in ognjem, ki ga žene naprej. Biti obdan s toliko različnimi ljudmi, ki te razumejo vsak na svoj način, je nekaj, za kar nikoli ne bi pomislila, da bom v tem času, v tem svetu, res kadarkoli tako od blizu doživela. Kot da sem spadala tja – in kot da smo si med seboj nevidno podajali roke, ki so zdravile tisto, kar svet pogosto rani.

V čast mi je bilo spoznati žensko, ki je lektorirala moj roman

Predvsem pa me je ganila ženska, ki me je takoj ob vstopu pozdravila z objemom – nežna, čutna duša, za katero v tistem trenutku sploh nisem vedela, kdo je in zakaj ji moja prisotnost toliko pomeni. Dokler se mi ni predstavila. V čast mi je bilo spoznati gospo, ki moje knjige ni le lektorirala, temveč jo takoj ob izidu tudi kupila ter vnovič prebrala. »Za dušo,« je rekla. »Ta knjiga se me je zares dotaknila.«

Ko se z avtorji pogovarjamo o tej neverjetni skupnosti, vedno pridemo do istega zaključka: nemogoče bi bilo ne imeti toliko srčnih, dobrih, čutnih ljudi na istem mestu, če vsem ne bi bila skupna Petra Škarja. Še danes se spomnim, kako so me ob njenem odgovoru, da lahko moj prvenec skupaj spravimo v svet, zalile solze. Pravzaprav me že samo ob misli na pot, na katero sem se podala ob podpisu založniške pogodbe, povsem prevzamejo čustva. Ker če sem v življenju karkoli naredila zares prav, sta to bili izbira mojega partnerja (vem, pocukrano, a resnično) ter potopitev v svet založbe, ki podpira talentirane slovenske pisatelje. V svet, kjer se uspeh ne meri le s številkami, ampak z vrednotami, pogumom in srčnostjo. In včeraj, ob druženju s to skupnostjo, sem se počutila doma – kot da sem točno tam, kamor spadam – točno tam, kjer mi je namenjeno iz trnja, ki se na vsake toliko še zaščitniško ovije okoli mojega srca, posaditi cvetlice.

Z ljubeznijo, Petra