Dragi Bralec, Ob izdaji prvenca v založbi 5KA sem bila deležna tudi časti nastopiti v oddaji S KNJIGO , ki jo vodi srčna Petra Škarja . Priznam, kamere so bile zame nekaj povsem novega in do trenutka, ko se je oddaja predvajala po televiziji, nisem vedela, kaj pričakovati. Se bo videla moja nič kaj damska drža ali bom od pasu navzdol odrezana? Kajti roko na srce, bliže sem nerodnosti kot dovršenosti v smislu telesne drže in pozicij, ki naj bi jih zavzemala. Spraševala sem s

Pozdravljen, Bralec. Priznam, da sem bila zadnji mesec zaradi vsega, kar mi je življenje velikodušno prineslo na pot, precej odsotna. Glavo sem imela nad oblaki, obveznosti pa so zahtevale vso pozornost na sebi. Bilo je težko. Izjemno pestro. Tako fizično kot mentalno sem bila že povsem izmučena. A je bilo vredno. Kajti darilo je odvreči stare zapise, sleči premalo obleko ter začeti pisati ter ustvarjati povsem novo knjigo Življenja in ne le novega poglavja v njem. Tako kot

Pozdravljen, Bralec, Ker je ta prostor posvečen vsemu, kar vznikne iz besed, in ker je danes moj dan – dan, poln pomena in občutkov – sem se s teboj odločila deliti svojo ljubezen do pisem. S takratno najboljšo prijateljico sva si jih začeli pisati in naslavljati že v osnovni šoli. Nad to izmenjavo čutnosti sva bili tako navdušeni, da sva si kupili celo vosek in žig, s katerim sva kuverto na staromoden način zapečatili. K pismom sem se kot nepoboljšljivi romantik zatekala n

Pozdravljen, Bralec. Raziskava je že leta 1999 pokazala, da 80 % odraslih pravi, da ima v sebi knjigo, ki si jo nekega dne želi napisati - in do danes se ta delež ni dosti spremenil. Toda le 15 % nas dejansko odpre prazen dokument in napiše prvo stran. Do polovice se jih prebije 6 % , žal pa 97 % vseh začetih rokopisov nikoli ni dokončanih . Si predstavljaš, koliko zgodb bi imel na dlani ta svet, če bi človek le vztrajal? Kot pisateljica se zavedam trenutkov, ko prsti pre

Pozdravljen, Bralec, kljub temu da sem po duši pisatelj globokih, čutnih tem, mi pisanje bloga ni tuje. V srednji šoli sem krajše pripovedi pisala za enega od najstniških portalov, nato sem ustvarila spletno mesto za zapise, ki so obiskali sleherni temni kotiček moje osebnosti, temu pa je sledilo še nekaj popravkov in blog strani, ki so mi v ključnih trenutkih predstavljale nujno potrebni ventil. Kajti ko pišem, lažje razmišljam. Gre za občutek, ki ni iz tega sveta. Ko pišem